Posted by Nataša
on 14/10/2004, 21:04:46
Pozdravljeni!
Naj se najprej na kratko predstavim. Stara sem 33 let, imam dva èudovita otroèka in živim relativno normalno življenje. Dokonèano imam srednjo šolo.
Pisala bom kar na pamet, saj pri sebi nimam nobenega izvida, toda dejstvo je, da so mi kot otroku (v starosti 2. ali 3. let - se mi zdi;nimam mamice zraven, da bi mi dala toène podatke, haha) ugotovili stanje CP-ja. Moj prvi spomin seže prav v to obdobje, ko sem bila v bolninici v Ljubjani, kjer sem kasneje zbolela tudi za škrlatinko.
Po mamini pripovedi, so mi v starosti treh mesecev, dali desno nogo v nekakšno longeto, ker je bila nogica v gležnju obrnjena navznoter. Kasneje se je to pokazalo tudi na levi nogi. V starosti petih let, sem bila operirana na levi nogi Ahilovo tetivo (baje so jo "nasekali" zaradi prožnosti). Desna noga je v redu odkar pomnim. Z levo nogo imam težave. Kot otrok sem redno obiskovala dr. Velièkoviè v Kranju. Spominjam se, da nisem nikakor mogla stati na tej nogi - izguba ravnotežja, niti skakati po tej nogi... Danes se prizadetost še vedno èuti, vendar ne v tako moèni obliki. Lahko stojim, lahko skaèem po levi nogi, vendar ne tako kot na desni.
Tudi v levi roki se je èutila rahla zmanjšana motorièna sposobnost; vendar sem jo strenirala z igranjem klavirja in kasneje v srednji šoli s strojepisjem.
Verjetno, bi to morala pisati moja mami, saj ona najbolj ve, kaj vse sva prestali, skozi moje otroštvo; jaz sem bila majhna in rasla sem s tem, tako, da me to takrat (niti danes, razen iz radovednosti) ni prizadelo.
Baje, da so mi na neki preiskavi ugotovili tumor na možganih - mamico so zdravniki kar lepo postavili pred dejstvo, naj bo pripravljena na vse - tudi na to da je lahko pred mano le še nekaj let življenja.
Baje, da sem imela motnje sluha, vida itd...
Danes vidim kot sokol - mi je rekla enkrat medicinska sestra po testiranju za vid na zdravniškem pregledu. S sluhom nimam nobenih težav (razen takrat, ko noèem slišati, ha ha ha).
Šolo sem delala redno in brez težav (mogoèe malo težav s koncentracijo - ki jih danes prepisujejo hiperaktivnim otrokom... Ko smo že ravno pri šoli, sem se spomnila tudi, da je moja pediatrinja predlagala mamici, naj me vpiše v malo šolo s prilagojenim programom in kasneje v t.i. osnovno šolo. Hvala bogu, da je bila mami prisebna in je rekla, da bo vseeno raje poiskusila z splošno malo šolo, kjer sem kasneje naredila neke teste za vstop v prvi razred nadpovpreèno...
Verjetno so moji možgani resnièno neprizadeti. Sem èustvena, rahlo naivna, vèasih malce kolerièna. Zadnje èase veliko delam na sebi (v duhovnem smislu) in stopam po "štengah" navzgor.
Edina moja hibica je moja leva noga, ki je malo tanjša od desne, dobre 2,5 cm krajša od desne in ne tako fleksibilna kot desna noga. Èutim zategovanje v obmoèju ahilove tetive, kar se tudi pozna na moji hoji (rahlo hodim po prstih z levo nogo).
Že lep èas nazaj sem si postavila cilj, da bom raziskala to stanje, ki so mi ga prepisali, kot otroku, le vedela nisem natanko, kje bom zaèela. Resnièno bi rada prišla temu enkrat do kraja. Nikakor noèem zanikati tega stanja, le zanima me, ali obstaja možnost, da je CP tudi v tako blagi obliki? Tukaj sem zaèela moje raziskovanje, vi pa mi prosim pomagajte nadaljevati. Stavki so verjetno raztreseni, ker bi rada vse naenkrat povedala (tudi taka sem, haha)ampak upam, da se bo našel vsaj nekdo, ki bi mi karkoli odgovoril, odprl kakšno pot in me kaj novega nauèil o tem stanju. Za vsak vaš odgovor bom od srca hvaležna...
Še nekaj bi rada povedala. Obèudujem vse starše, ki imajo doma otroke s težjimi okvarami, kot jih imam jaz. Prizadeti otroci me od nekdaj ganejo in nisem bila malokrat v stiku z njimi. Tako iskreno, srèno pokažejo svoja èustva.
In vsakokrat, ko zagledam "piskerèek" od SONÈKA, vedno pritaknem svoj delež!
Lep pozrav vsem!
PS. Zdaj grem pa brati še mal vaše poste!
Nataša
Message Thread:
« Back to thread