Posted by mojca
on 12/7/2004, 13:20:00
Èeprav se mi zdi strašno pomembno, da izraziš svojo hvaležnost, sem tokrat ostala kar brez besed.Udeležba naše družine v družinski delavnici Sonèka od 4.7.-11.7. je na vseh nas pustil moèan peèat.Nas prihod domov je bil tih, ostali smo brez besed.Vseh pet je èutilo, da je bil èas preživet z Sonèki prekratek, da je minil prehitro in da nismo povedali in izrazili vsega, kar smo želeli. A verjamem, da takšne obèutke delijo tudi drugi udeleženci delavnice in da je prvi dan starta v "obièajno" življenje za vse hud stres. Zjutraj sem se prviè v svojem življenju od sinov poslavljala s solzami v oèeh. Želela sem si, da bi lahko ostala z njimi, saj sem èutila, da bi se vsi najraje vrnili v Elerje.A življenje gre naprej, svojo pot, a vsi vemo in èutimo, da smo pridobili nove prijatelje, nove sogovornike in obljubili smo si, da se bomo potrudili deliti nase obèutke tudi z drugimi. Zato naj se vsem Sonèkom še enkrat zahvalimo za vse lepe obèutke, ki bodo se dolgo v nasih srcih, predvsem pa z željo, da se ob priliki spet snidemo. Hvala, ker smo bili del vas in z veseljem ostajamo Vaši!
Message Thread:
« Back to thread